Subtilne energije v telesu -Vayu
Dih je stalno prisoten v živem telesu in odličen pokazatelj našega notranjega
stanja. Je most med telesom, čuti in umom. Ko umirimo dih umirimo tudi čutila ter um. Pranajama pomeni nadzor, ne samo nad dihom, temveč predvsem nad življenjsko silo, ki jo navadno zapisujemo kot Prana. S prakso pranajame poleg skrbi za zdravje in negovanje telesa na celični ravni, dobimo nazaj več življenja. Sposobni smo bolj čutiti, živeti življenje okrog nas, se povezovat s čudeži, ki nam jih narava, življenje ponuja; ne da smo okupirani zgolj z našimi problemi ter, da posledično ne vidimo ali dajemo pozornosti življenju samemu. Pripelje nas v sedanji trenutek, bolj nas poživi – in taki smo sposobni videti lepote zunaj nas, ter hkrati se začnemo zavedati teh kvalitet tudi v nas samih. Pripelje nas v prostor kjer začnemo čutiti, da smo mi ta lepota, to življenje. Problemi nas ločujejo od življenja, s prakso pa jim odvzamemo močan naboj.
Kakšen imamo dih takšno imamo življenje. Vse v življenju potrebuje ritem, torej
poskušamo dihati, kar se da sproščeno ter ritmično. Ko znamo usmerit svoj dih,
znamo usmerit svoje misli, svoje zdravje, svoje življenje. Praksa nam prinaša jasnost, namesto zmede. Pranajama je usmerjanje naše lastne življenske sile. Njen prvi cilj je upočasniti dihalni ritem kolikor je mogoče. Z umiritvijo diha se takoj spremeni tudi energija v nas, takšen dih povzroči več jasnosti in odpre pot do naših notranjih potencialov. Preživljamo svoj čas z zavestnim dihom.
Naravni odziv telesa (če se vanj ne vmešavamo) na pretiran stres je podaljšanj
izdih. Adrenalin in drugi stresni hormoni se začnejo pomirjati takoj, ko naredimo daljši izdih, vdih pa je kratek. Podoben efekt dosežejo kadilci, ko pravijo da jih kajenje pomirja, a dovolj bi bil že sam dih, brez dodatnih substanc.
Jogiji so bili vedno dobri opazovalci narave, ter pri dihanju so opazovali “dihanje” morja. Vse stvari, ki nam prekrižajo pot, pridejo in gredo. Um se jih naha oklepati, ko samo preprosto dihamo. Bolj kot je prsni koš gibljiv, prožen, bolj se tudi dih lahko giba. V dihanje želimo čim bolj vključiti diafragmo ter notranje in zunanje medrebrne mišice, da dosežemo popolno jogijsko dihanje.
Subtilne energije telesa
Subtilne energije v telesu se imenujejo vayu, njihova naloga pa je nadzor nad
smerjo toka in kroženjem prane. Življenjska sila, ki oživlja surovo telo, postane dih, zrak, v sanskrtu Vayu. Ta omogoča različne funkcije v telesu: dihanje, gibanje, komunikacijo, sprejemanje hranil, izločanje odpadnih snovi. Predstavljamo si ga lahko kot neprekinjen tok energije, ki se premika po petih glavnih smereh: navzgor, navzdol, ven, navznoter, krožno.
Napravilen ali oviran tok katerega koli izmed vayu, lahko vodi k čustveni in telesni nestabilnosti, bolezensko stanje.
• Prana vayu
Je najmočnejša izmed petih vayu in je odgovorna za določanje posameznikovega splošnega zdravja. Primarna smer tega gibanja je navznoter. Pridobiva energijo iz zunanjega sveta. Njegov bistven organ so dihalne poti, če upoštevamo še energijo, ki jo pridobimo s sprejemanjem hrane, prištejemo zraven še jezik in kožo.
• Udana vayu
Tok se nahaja na mestu trebušne prepone, ter se premika navzgor skozi pluča,
grlo, čute, čelo, skozi možgane do vrha glave. Dvigajoči se tok ima ogrevalen
učinek obenem pa ustvarja v telesu občutek privzdignjenosti. Določa izdih ter upravlja z govorom in spominom.
• Samana vayu
Gibanje tega toku je sredobežno, usmerjeno proti popku. Tok se navezuje na prebavni sistem. Namen tega toku je vzdrževanje telesnega ognja, ki ga poznamo kot agni ter je povezan z nižanjem prevelike telesne temperature in ima ohlajevalni učinek na telo.
• Vyana vayu
Gibanje tega toka je krožen in ekspanziven, prepaja celo telo. Dominira na področju srca. S črpanjem notranjega vetra usrerja tok proti zunanjim mejam telesa. Upravlja z refleksnimi gibi, koordinacijo muskulatornega in skeletnega sistema. Spodbuja kroženje krvi, limfe ter živčne energije po živcih, zaradi tega deluje ogrevalno na telo.
• Apana vayu
Povezujemo ga z gibanjem navzdol ter upravlja s procesom izločanja ven iz telesa. Nahaja se v črevesju, zadnjiku in urinskem traktu. Upravlja z odvajanjem blata, urina, vetrov, menstruacijo, rojevanjem. Ker odvaja prekomerno toploto, deluje ohlajevalno na telo.
Usklajeno delovanje Prana in Apana vayu je pogoj za pravilno delovanje asimilacije in za pravilno kroženje energije. Med pranajamo poskušamo tok Apana vayu obrniti v obratno smer in ga potegniti navzgor, da bi se srečal s Prana vayu v Šušumna nadi, kamor bi radi skoncentrirali vse tokove. To pomeni razvoj zavesti in korak naprej na poti do razsvetljenja.
Kot pri fizični praksi asan, tudi pri pranajami velja, da jih prakticiramo v mejah svojih trenutnih sposobnostih, brez pretiravanja in dokler nam povzročajo dobre občutke. Vse kar povzroča več miru, harmonije, osredotočenosti je ključnega pomena za naše zdravje in duhovni razvoj. Osebe z visokim krvnim pritiskom ter nosečnice ne smejo izvajati daljšega zadrževanja diha in zahtevnejših, intenzivnejših tehnik.
Prav tako ne vadimo več kot dveh različnih tehnik zaporedoma, ker že dihanje
med asanami je prav tako tehnika dihanja. Daljši praksi pranajame naj sledi meditacija, kajti z asanami bi dosegli nemir. Tudi če je pranajama dolga le nekaj minut, poskrbimo za umirjen prehod v asane. Pravilno dihanje je sproščeno, mehko, neslišno, zavedno. Dihamo vedno skozi nos, redke so izjeme npr. sitali, sitkari pranajama.
